Sama.

po jesenskem makadamu
so šušljale misli
nepovezane
izgubljene
obtežene z žalostjo

topotajoči korak
je vihral po njeni glavi
utišan z glasnim krikom
zadržane in neznosne tišine

nit za nitjo izgubljena
v dežno kapljo utopljena

pomendrana in pomanjšana
se je držala korenine
pohojene od bolečine
vdrta v zaodrju oči
preslišana v hrupnem miru

mrvica spomina
ponorela
poskakujoča
na hrbtu mravlje
je zbežala v zavetrje
srda
besa
jeze

tam obstala poteptana
usločena v blatu
pozabljena
nema

sama





Brbotanje

Komentiranje je zaprto!

Brbotanje
Napisal/a: Brbotanje

Pesmi

  • 01. 11. 2018 ob 18:42
  • Prebrano 441 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 164.3
  • Število ocen: 6

Zastavica