Semena sem posadila v črno zemljo svojega vrta,
zalivala nisem, skrbela tudi ne,
pozabljena so razpredala svoje podzemno življenje.
Zdaj so mi odvzeli moj vrt,
zdaj je to tuja zemlja.
Zdaj tujci zalivajo moja semena
in čakajo mojo rožo, da vzklije, da se rodi.
Uboga ženska,
ubogi tvoj rod,
tisočkrat okraden
gledaš svojo rožo le še čez plot.
In tvoji sinovi ne smejo več tod
živeti svobodo..
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Darika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!