si
si nikjer vsa
(cvet sveta)
žeja krvi poroda v plamenu
za plesišče smrti
beseda prikovana
na tolažbe sramotilni steber
bilka ujeta v leden oklep
z žarki zlomljenih v kristalih
drobijo se plesnive skorje časa
presečišč dotika
smeh krvavi v črnini
zadrgnjene vrvi
vraščaš se
z imenom posejana v brazdah
Všeč so mi ti tvoji stihi, Jošt, pomenljive besede, ki se vračajo vate, da jih ponovno použiješ ...
Prijeten jesenski dan ti želim,
Sašo
... in vendar je bit, ki je zorala brazde ...
Moram priznati: težka pesem
Lp
A
Sašo in Andrejka, prisrčna hvala za odziv!
V nekatere moje sedanje pesmi vstopajo pesniki, katerih verze vedno znova prebiram.
Ti verzi vstopajo iz sence Cvetajeve, vendar se mi zdi, da pesnica ni vstopila (in sem pred objavo iz pesmi umaknil njeno ime). Ob tem me prežema misel, da mi je ponudila svobodo … In naložila veliko odgovornost.
Lep pozdrav!
Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!