Sonet št. 82

Nocoj ti bom napisal pesem, oče,

prijatelj, žena ali pač kdorkoli.

Nocoj bom zrl v prazno srž samoče,

nato v spomine merjene s simboli,

 

s simboli sreče, žalosti, zvestobe.

Pogledal bom pod žimnico, kjer dremaš

v mrakobi nenasitno mrzle sobe,

kjer mojo sliko jokajoč objemaš.

 

Pogovorim se s tabo o življenju,

ki včasih ujčka, včasih puka lase,

pobožava trenutke in v ihtenju

slovesa še pomisliva vsak nase.

 

Ob zori, ko prižgejo drugi sveče,

bom v sanjah hropel, hropel hrepeneče.

Peter Rangus

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
31. 10. 2018 ob 15:14

No, ta pa JE!!!

Prikladen in s tajmingom.


Lp, lidija

Zastavica

Tamara Turšič

Poslano:
31. 10. 2018 ob 15:18

Krasna, Peter.

Lepo bodi.

T.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 31. 10. 2018 ob 15:09
  • Prebrano 188 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 131
  • Število ocen: 7

Zastavica