Čas piha zelo hitro
Najprej smo v krču Kaj
če ne bo dobro Potem
izdihnemo Spet Kaj če
ne bo nihče slišal Listje
šumi vedno glasneje V krču
da bo rekel da te že
od začetka ne posluša Ali
da se bo izdala Koliko let
že ni videla kobilice Krokodila
pa sploh ne O tem da
so vedno ograje Luknje
skozi katere bi se dalo
splezati pa so mit Kot
ljubezen Izproženi dežniki
ki se borijo z ventilatorji
puščave In oaze kjer
se lahko najdeš Skočiš
na list Pihaš
zelo glasno Izpustiš
vse živali ven
Pesem, ki opeva potencial za spremembo. Izhodi so le mit, kot je mit tudi ljubezen; in vendar se dogaja in se čuti. Še posebej se me je dotaknil zaključek: dinamičen, slikovit ... Čestitke,
Luka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!