Nevihta
Poln je škaf,
srce bije,
čaka brce.
Oblak joče,
ni še dežja,
bodo kar toče.
Razburkano drvi,
kri prej mirno,
kisik od vetra nov dobi.
Povsod zdaj mokrota,
velika je gmota
lušči v kapljah se dobrota.
Odpela je vsako noto
padajoča streha,
nosi božjo doto.
Končno svetloba,
je nad podrtim,
čista nova soba?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: goričan
- 30. 10. 2018 ob 11:34
- Prebrano 382 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 81.68
- Število ocen: 6
