Še eno življenje
Bila je zelena krošnja
polna bogatih vej
za lepo prebivališče
drobnim pticam
imela je vse
kar stanovanje ima
predvsem dobre
varne stene
skrite navznoter
in ko so pele
je bilo kot da zvoki
prihajajo iz visokih
cerkvenih molitvenih
prostorov
glas se je prelival
kakor da bi peli angeli
na pol poti do oživitve
le živo dušo bi morali imeti
in potem bi nam pustil bog
še enkrat njega
in tokrat ne bomo naredili napake
sprejeli ga bomo kot velikega brata
ki je dal skozi mučenje
in ve kakšna je lahko
boleča smrt
ko obsodijo krivi
nedolžnega
angeli beli nadolžni
pojte, pojte
da telo dobi nazaj dušo
Tvoje su pjesme vrlo slojevite. U njima propitkuješ sebe kroz razne životne segmente ( vjera, seksualnost, duboka percepcija.... ). Tvoj duh obitava u zadanom Prostoru, ali tijelo ti je daleko izvan njega. Ti si tijelu darovala slobodu nauštrb zarobljenog duha. Bravo Irena.
Lean dober večer
Se v marsičem strinjam s tvojo ugotovitvijo glede pesmi.
Veš ljudje si vsakih sami ustvarimo kakšno miselno kletko, tako se
meni zdi. Potem rotiramo do kod zmoremo...
Ljudje si tudi sami delamo stene, ki omejujejo, res je.
Spustiti telo ven je pa zmaga, tako jaz mislim.
Hvala ti za lep komentar in želim ti lep večer, Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 29. 10. 2018 ob 02:47
- Prebrano 432 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 104.9
- Število ocen: 9