
Steka se vame razglednica dneva:
slika objema na mostu, jeseni;
iskra mladost, ki šele dozoreva,
v vetru razpaseni svetli prameni.
Steka se vame aroma kostanja,
suhe dlani, ki od njega so črne.
Vran, ki se milostno nama priklanja,
vzame en kostanj in k sinu se vrne.
Tvoja opojnost me v mraku razlije.
Tvoja sladkoba me v mraku greni.
Steka se vame in žalostno gnije
lepa razglednica najinih dni.
Zdaj so mostovi v jeseni nevarni,
vrani so lačni, nič več solidarni.
Super sonet
(nekaj drobnih popravkov vstavljenih - samo ločila)
Lp, L
Prelep sonet, Peter.
Seveda ga je treba vsaj dvakrat prebrati da začutiš vso nežnost in lepoto, ki se "steka iz razglednice".
Odlično, še se vrnem k branju (*_*)
Čestitke k črticam.
lep večer
Marija
Hvala lepa, Lidija za popravke ter vsem za spodbudne komentarje.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Peter Rangus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!