Danes sem za hrupom,
ki ga nosim s seboj,
slišala
svojo simfonijo
piano pianissimo.
Tanka,
rahla
črta, ki v vijugah
ostaja za menoj v ulicah
in plesaje izginja
kot dim nad skodelico vroče kave.
Pozdravček, všeč mi je to zaznavanje lastne, čeprav tihe melodije ... (vstavila sem ti vejico), ki caplja za hrupom vsakdana - navdihujoča, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barbara Premužić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!