44 dni in noči,
tavam po mrtvi pokrajini, ki ji je Življenje izpilo vse sokove.
Po zobeh se mi valjajo drobci prahu, razpokane prašnate zemlje.
Vrtim se v krogu in vsa obupana vedno globlje vstopam v svet lastne pogube.
Kje si, ko te najbolj potrebujem?
Trkam ti, vendar mi ne odpreš!
Kličem te, vendar se mi ne oglašaš!
Iščem te, vendar za teboj je izginila vsaka sled!
Morda je to tvoja nova igra, ki si jo ustvaril zame?
Veš, prav nič se mi ne zdi zabavna.
Osamljena, ponižana, zanikana.
Ne zmorem več teh tvojih nesmiselnih zgodb.
Odrekam se te.
Ni te.
Zame več ne obstajaš.
Ali me slišiš?
O, pa še kako dobro me slišiš, vidiš,
samo pretvarjaš se,
da tudi jaz ne obstajam zate.
Le kam si skril vse zvezdnato nebo?
V svojo novo malho, ki ti jo je podarila mavrica?
Vem, da je Sonce postalo tvoj ujetnik in mu ne dovoliš, da me ljubkuje s svojimi toplimi žarki.
Trpinčiš me, ko mi odvzemaš svetlobo.
Dežne kapljice si zaklenil v svoj namišljeni oblak.
Uživaš, ko vidiš moje presušene ustnice, kako hrepenijo po njihovih poljubih.
O, kako si me mogel zapustiti in zatajiti v tej mrzli temi?
Z obrazom treščim po tleh.
Ne zmorem več.
Kapljice krvi močijo presušeno zemljo.
Nobene želje, nobenega boja, nobenega hrepenenja ni več v meni.
Zapiram oči in to je moja dokončna predaja.
Ne grem se več te tvoje igre.
Zelo tankočutno si splet pomenljivih besed nanizala v verze, Amai. Brez dvoma se dotaknejo srca, vsekakor ...
Lepo pozdravljena,
Sašo
Najlepša hvala za podan komentar.
Mi je v spodbudo.
Lepe jesenske dni vam želim,
Amai
Amaj, moj nasvet: skrajšaj izpili in izvrzi razne klišeje. Pa na slovnico pazi:
tavam po mrtvi pokrajini, kateri KI JI JE je Življenje izpilo vse sokove.
vedno globje ... vedno GLOBLJE
V tvojo SVOJO novo malho, ki ti jo je podarila mavrica
Le kam si skril vso. VSE zvezdnato nebo?
LP, Lidija
Hvala Lidija za popravke.
Lep dan želim, Amai
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Amai
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!