Ko spet postanem otrok

odškrnem vrata
in diham upočasnjeno
da alergija
ostane pred vrati
le tisti stari

znani vonj
vsrkavam

željno in globoko

da se pretaka
s telesnimi sokovi
prav do kolen
ki se mehčajo mehčajo

 

našpičim ušesa
gruljenje
škrebljanje
in tiho vrtenje
vrečk pod tramovi
drobna očesca
me sprašujejo

zakaj sem prišla
kaj delam tu

zakaj jih motim


vstopam previdno

da ne motim ritma 

tukajšnjih prebivalcev

 

oprostite 

se opravičujem v mislih 

nevidnim


strah

ki mi je otroku

pri brskanju po podstrešju

kot majhen

hudoben duhec

vedno čepel na rami

sem sedaj z lahkoto

zataknila za špirovce

 

oprostite da motim

oprostite
tukaj so knjige
šolski zvezki
telovadni copati
haljica
ki jo je sešila mama
švicarski nožič
očetovo darilo
predrta žoga
lesene drsalke

minijaturna
celulojdna punčka z
 Brezij

kupil si jo lahko

na štantu ob cerkvi


predmeti brez duše
bi rekel marsikdo

 

a se sprašujem 
od česa imam
tako mehke
noge

triglav

Andrejka

Poslano:
21. 10. 2018 ob 19:13

Dobra pesem, triglav.

V sedmi vrstici popravi eno malenkost.

Še na mnoga branja

A

Zastavica

triglav

Poslano:
21. 10. 2018 ob 19:36

Hvala za dvojni dotik, Andrejka <3


Se beremo.


lp, Marija


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

triglav
Napisal/a: triglav

Pesmi

  • 20. 10. 2018 ob 23:23
  • Prebrano 543 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 239.3

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!