
odškrnem vrata
in diham upočasnjeno
da alergija
ostane pred vrati
le tisti stari
znani vonj
vsrkavam
željno in globoko
da se pretaka
s telesnimi sokovi
prav do kolen
ki se mehčajo mehčajo
našpičim ušesa
gruljenje
škrebljanje
in tiho vrtenje
vrečk pod tramovi
drobna očesca
me sprašujejo
zakaj sem prišla
kaj delam tu
zakaj jih motim
vstopam previdno
da ne motim ritma
tukajšnjih prebivalcev
oprostite
se opravičujem v mislih
nevidnim
strah
ki mi je otroku
pri brskanju po podstrešju
kot majhen
hudoben duhec
vedno čepel na rami
sem sedaj z lahkoto
zataknila za špirovce
oprostite da motim
oprostite
tukaj so knjige
šolski zvezki
telovadni copati
haljica
ki jo je sešila mama
švicarski nožič
očetovo darilo
predrta žoga
lesene drsalke
minijaturna
celulojdna punčka z Brezij
kupil si jo lahko
na štantu ob cerkvi
predmeti brez duše
bi rekel marsikdo
a se sprašujem
od česa imam
tako mehke noge
Dobra pesem, triglav.
V sedmi vrstici popravi eno malenkost.
Še na mnoga branja
A
Hvala za dvojni dotik, Andrejka <3
Se beremo.
lp, Marija
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!