Ko stegneš roko
Ko stegneš roko, zaječi kot mrtev val,
zasidra prst, udari, da žariš kot mlaj
jeseni. Ko dvigneš misel iz poboja
in jo preseliš, ko tema nosi k srcu
svoje sle, odvržeš jaz, zamreš.
Ko kamen pije mesto, votla vas preži.
Ko v luži sna zagledaš moč,
ki krvniku obeša zvon jeseni,
ko tiho kot grmenje pluješ v križ,
nisi sam, telo šumi kot padli zbori.
Res? Zanimivo. Morda kdaj poskusim. Ko mi zmanjka navdiha. Kako pa to počneš? Vzameš za vsako pesem drugi leksikon ali zajameš vse pesmi iz enega? Ali potrebuješ za kakšno posebno pesem celo več leksikonov?
urednica
Poslano:
23. 10. 2018 ob 10:06
Spremenjeno:
23. 10. 2018 ob 10:07
dvakrat jesenska,
v izvotlevanjih kamnita
s pobojev v križe iztegnjena
gromovito tiho šumeča
(všeč)
drugače je nisem sposobna komentirat, te roke, ki je iztegnjena v pesem, dokler se krvnik ne pojeseni ...
lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 19. 10. 2018 ob 07:02
- Prebrano 696 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 429.23
- Število ocen: 13