Potapljajoče misli
trgajo jadra zavesti.
Grgram slanost
do razžrtih sledi.
Plutovinasti nasmeh
maši krohot obraza.
Sonce žge v skorjo morja.
Odtisi betona
na krempljih mačke.
Vse se suši.
Le jaz se topim,
drobim in razpadam.
Posrkajte in pozobajte me.
Ostanke naj burja
poseje v zrak.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!