Ne odpiraj --
steklenice padajo v meni.
Črepinje trgajo in sesajo nekaj tlečega,
neutolažljivega.
So drugi in skupaj trobimo,
kličemo letne čase v naključnem vrstnem redu.
Poznaš strah, ljubezen in astrologijo.
Ne vidiš mejnih obrisov ali
vsaj ne razločiš, v katero smer
odvajajo snov.
Nebo in veter kakor plug, ki nariva
snežinke, odluščene s kože.
Ko se iz udov izrastejo sveži udi,
še nepoznani,
nastanejo imena in novi
pomeni.
Razbite steklenice, prej polne tujih sokov.
Razbojništvo kot mikrokozmos
supernove.
Raje ne razpiraj, da se ne
razlije in
raztrosi,
razbrsti.
Ra in njegova orlova glava, oko iz sonca.
Rad bi; moram; hočem; bojim se; upam; ljubim.
Raje pustiti vse za seboj in vse priteče za tabo.
Radost.
Rajanje.
Raj na zemlji, v zemlji, pod zemljo.
Rast.
Raščavost.
Razdrobitev.
Rapsodija človeku in bogu:
Tišina, ki celi natančneje
kot šivanka.
Tefilah. Molitev.
Amanah. Vera.
Hesed. Ljubezen.
(zelo površni prevodi)
Kabalistu bravo
pi
O, tudi mene se je dotaknila. Kaj ko bi na koncu izpustil epos in bi bilo le:
tišina / ki celi natančneje kot šivanka?
Lp, Ana
Irena, Ana, hvala!
Predlog za popravek je pa odličen, bolj poetičen. Sem upošteval.
Vse lepo obema,
Luka
Pesem, ki združuje spodnji, zgornji in srednji svet - ali pa psihoanalitični id, ego, self ... polna je tudi zvočno pomenskih iger, ki poudarjajo prehajanje (soodvisnost) drugega v drugo in pa simbolov, ki se razkrijejo v medsebojnem delovanju tukajšnjega in izročilnosti ... čestitke,
Ana
Hvala, Ana!
Vse lepo,
Luka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Benedičič - Mladi Pesnik (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!