Brez naslova
Tišina na planjavi niča
vrane kljuvajo truplo
moje truplo
umrl sem že davno pred tem,
umiral počasi, od znotraj navzven.
Najprej v duši, lepi črni duši
Ugasnil je njen zven...
Nato srce, moje pokvarjeno srce
hranilo je zlobne misli.
In zdaj spim v sivini pozabe
v vakuumu pogube
med padlimi angeli
kot eden izmed njih
vendar nikoli tak kot oni,
lepi jedci življenj
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: trollkrap
- 08. 05. 2009 ob 08:54
- Prebrano 867 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 250
- Število ocen: 6
