BOGINJA moje duše, mati Vil in Muz

Naju sanjam, draga, poletiva čez stoletja.
Sedeva na rosno travo, do ramen mi sega.
Zopet srečna sva v objemu, sredi bilk in cvetja,
dva metulja v srcu vetra plešeta prek brega.

Beli kres iz regratovih lučk prižgeš, ko pihneš.
Puhasti utrinki proti meni poletijo.
Siješ smeh, prvinskih gonov praspomine vdihneš,
netiš žar strasti, dotiki slastni že gorijo.

Se prelivam v Tvoja čustva, so ognjeno morje,
že raztapljajo se meje mojega telesa,
misli jarem – rdeč oblak izginja za obzorje,
krila zdaj razprem, Ljubezen poleti v nebesa.


Dule Metulj

Komentiranje je zaprto!

Dule Metulj
Napisal/a: Dule Metulj

Pesmi

  • 07. 05. 2009 ob 13:36
  • Prebrano 1297 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 680
  • Število ocen: 17

Zastavica