Ko puščaš od sebe tisto
Ko puščaš od sebe tisto,
kar je blodilo po tebi,
se te dotikalo,
skrivalo po kotičkih,
za katere niti sam ne veš,
se bojiš, da s sabo jemlje
vse tvoje življenje.
Gledaš v visoko nebo,
poslavljaš se.
Počasi odhaja naprej -
z oblaki.
V hvaležnost je vtkana
srebrna nitka bolečine.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barbara Premužić
- 03. 10. 2018 ob 07:01
- Prebrano 383 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 107.73
- Število ocen: 5
