Ko mehko se spremeni v medlo,

začne parati, kar je prej obljubljalo.

Kar trdno je bilo,  se drobiti  začne.

Med prsti polzi, kar včasih je gorelo.

V objemu se nič več ne mehča.

Pogleda v prazno zdolgočaseno bolščita.

Načrti so sesirjena sirotka.

Energija le pokvarjena plošča.

Včasih dva diha kot en sta bila.

Povabilo na ples je v plašču večnosti se grelo.

Zven besed bil je všečen, topel.

Iskre so preskakovale v nedogled.

Ko mehko  se v medlo spremeni

in začne parati, kar je prej obljubljalo,

je čas za črto potegniti.

S praznim ogenj zakuriti.

nada pecavar