Franže
jate golobov senčijo otrple hiše
med vrzelmi sten se razpleta pisan šal
dlani zakopljem v moko prepojeno z mlekom
in gnetem
kakor ljubimec zrele dojke
zadiši
po včerajšnjem
v toploto iz pečice seže vonj hladu
ščep mrtvega
prsti iz vreč pečenega kostanja
in dah odhajanj
ki zdrsne skozi misli
nasedle na vzhajano testo
vanj skrčim nohte
kot da bi lahko ujela brst in mrgolenje kvasa
ki še ne ve ničesar o hrustljavi skorji
zunaj nekdo odet v jutro poje
ujel je zeleniko
pod nogami mu poklja presušeno drevo
Lepo zadišijo verzi v tvoji poemi, Poetesa Irena, kot je meni že v zgodnjem jutru, ko sem zamesil testo za kruh ... :-)
Prijeten jesenski dan ti želim,
Sašo
Hvala in hvala enako, Sašo. Pri meni dišijo rogljiči, dan pa še vzhaja <3
Lepo naj diši.
Lp
pi
Jaka pjesma izvanrednih misli. Odlično Pi.
Mi je všeč, samo piščanec se mi zdi odveč (oz. bega) ...
lp, Ana
Lean, hvala in topel pozdrav
pi
Poslano:
02. 10. 2018 ob 16:34
Spremenjeno:
03. 10. 2018 ob 15:32
Ana, hvala in res ni potrebno omenjati, po čem diši včeraj ;)
Objemček
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 29. 09. 2018 ob 10:27
- Prebrano 488 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 229.94
- Število ocen: 14