Moja tišina

Tišina gleda s svetlobo

zaprtih ust

 

berem z očmi

občutke poeta

ki mu gredo verzi

in je njegov dan

kot je moj dan

brez glasu

 

žanjem prazen zrak

nakopičenih občutkov

hodim v krogu

kot zemlja okoli sonca

ne odprem ust

ne žvižgam si več

ne za herojstvo

ne za večjo sled

 

danes me ni

tvoja je beseda

tvoj je krik

ki proti jutru

s svetlobo beli dan

in tonem

 

v temi

ne izpovem

kar ne vidim

zato zaprem oči

pogled bo počakal

na šepet

notranjega glasu

ki bo povedal

brez da ga vprašam

koliko glasno

še grem

čez čas

mimo mostov

do konca

kjer ni več poti

IŽ-lev

Lean Radić

Poslano:
27. 09. 2018 ob 15:30

Ova mi je posebna iz jednoga razloga, a to je Milan Mladenović i Ekv. Volim njegove tekstove,a u ovoj tvojoj kompoziciji osjetim tu njegovu urbanu tamu i pitanja o opstoju postavljena na tebi svojstven način ( kroz tunele tvoga kasnoga sata ). Jako dobro I.

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
27. 09. 2018 ob 18:02

Lean lepo podravljen

Lepo mi je ob občutku, da je pesem ti blizu, večkrat se mi to zgodi,

ko v tišini berem da mi je enostavno blizu. Mi smo vsekakor bogatejši

za enega izvirnega pesnika, ki je takšen po duši in po pisanju, ni isto.

Oz. če ni isto tako veš da ne traja, ne more...A ujeti, to je uloviti

najbolj notranje...In seveda, verjamem da so prav tako kot tvoje

pesmi tebi ljubega pesnika motivacija in nekakšen sočutek notranjosti...

Zahvaljujem se ti za podporo in te lepo pozdravljam v Rijeko, Irena

(Popoya poboži)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 27. 09. 2018 ob 04:43
  • Prebrano 460 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 205.28
  • Število ocen: 14

Zastavica