MUMIJA
Dobro ohranjena,
a brez življenja.
Kot mumija.
V notranjosti olupljena,
samo praznina se gosti,
mrtvo vse doni.
Ni iskric, valovanja,
ne zore, večernega neba,
samo sivina, ki vse golta.
Na zunaj pa...
Ni da ni.
A mene ne prepričaš.
Imaš popolnoma prazne
popolnoma naličene oči.
Ko gledam vanje,
me kar mrazi.
Iz tebe se vali le prah,
ki vse duši.
Ti že zdavnaj pozabila si,
kdo si.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 26. 09. 2018 ob 17:55
- Prebrano 334 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 45.14
- Število ocen: 4
