Dobro ohranjena,

a brez življenja.

Kot mumija.

V notranjosti olupljena,

samo praznina se gosti,

mrtvo vse doni.

Ni iskric, valovanja,

ne zore, večernega neba,

samo sivina, ki vse golta.

Na zunaj pa...

Ni da ni.

A mene ne prepričaš.

Imaš popolnoma prazne

popolnoma naličene oči.

Ko gledam vanje,

me kar mrazi.

Iz tebe se vali le prah,

ki vse duši.

Ti že zdavnaj pozabila si,

kdo si.

nada pecavar