polovica lune
in košček sonca
veter v življenju mlina
voda na kamnu
v katerem ni nič vklesanega
žarek se odbija
od gladine
šestdesetih obzorij
zatonov in vznikov
košček zvezde
in pol zamračenega neba
četrt razsvetljenega uma
v sobi ki ima vedno
natanko štiri stene
neslišen jok
ven hočem
ven ven
samo en objem čutim
prerivanje črk
v ospredju dneva
kjer se drobi planet
moj neznaten glas
v čudenju
kako je ozadje zabrisano
koliko vsega izgubljenega
a sem kljub vsemu
celota
Zanimivo, kako sva danes našli celost. :)
Se moraš res prej strgati, se sprašujem.
Objem tebi, daga <3 in lp tvojim lasem :D
Ovo je jedna od najboljih kaleidoskopskih pjesama koju sam pročitala. Ma, bravo, modri cvete!
Poslano:
25. 09. 2018 ob 21:28
Spremenjeno:
25. 09. 2018 ob 21:29
Irena, hvala, ja, res zanimivo. Hvala za objem <3, zdaj nimam več samo enega!
Nikita, najlepša hvala, me veseli, da ti je pesem všeč!
LP, mcv
Celota, sestavljena iz fragmentov, nepovezanih, nepopolnih, a skupaj: tako posrečenih ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!