že čisto nizko nad parobkom temote
leži roka
tako zvrhano polna jutra
da je čas tam navidezno prazen
in skoraj siromašen
a se kljub temu v njem šepetavo razrašča
celo osončje dremotne širjave
ter drevje
bilje
pa naposled še vse preveč sape
za en sam begoten izdih
Poslano:
24. 09. 2018 ob 14:28
Spremenjeno:
24. 09. 2018 ob 14:29
* dobr tole *
a se kljub temu (v njem ) šepetavo razrašča
Poslano:
24. 09. 2018 ob 14:47
Spremenjeno:
24. 09. 2018 ob 14:51
Svit,
najlepša hvala za komentar in pozorno branje. Imaš prav, pesem res še
boljše teče brez "tudi".
Lp, albin
kapadrugega - albinova nežnost in tankočutnost <3
Občudujem, kako ti uspe ujeti najtišje, najneznatnejše odtenke jutra / okolja v pesem ... čestitke,
Ana
Čestitke k "predsvitni pemi" in k črticam, ki so poudarile njeno lepoto, Albin!
S pozdravi,
koni
Ana, najlepša hvala.
Vesel sem tudi, da se je pesem tako razodela.
:)
Lp, albin
Poslano:
28. 09. 2018 ob 09:51
Spremenjeno:
28. 09. 2018 ob 09:52
Lepa, da vzame sapo!
Čim manj jutranje zmrzline in lep pozdrav!
mcv
Poslano:
01. 10. 2018 ob 10:06
Spremenjeno:
01. 10. 2018 ob 10:11
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!