
že čisto nizko nad parobkom temote
leži roka
tako zvrhano polna jutra
da je čas tam navidezno prazen
in skoraj siromašen
a se kljub temu v njem šepetavo razrašča
celo osončje dremotne širjave
ter drevje
bilje
pa naposled še vse preveč sape
za en sam begoten izdih
* dobr tole *
a se kljub temu (v njem ) šepetavo razrašča
Svit,
najlepša hvala za komentar in pozorno branje. Imaš prav, pesem res še
boljše teče brez "tudi".
Lp, albin
kapadrugega - albinova nežnost in tankočutnost <3
Občudujem, kako ti uspe ujeti najtišje, najneznatnejše odtenke jutra / okolja v pesem ... čestitke,
Ana
Čestitke k "predsvitni pemi" in k črticam, ki so poudarile njeno lepoto, Albin!
S pozdravi,
koni
Ana, najlepša hvala.
Vesel sem tudi, da se je pesem tako razodela.
:)
Lp, albin
Lepa, da vzame sapo!
Čim manj jutranje zmrzline in lep pozdrav!
mcv
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!