Uživam v drugi skodelici kave
in jem grozdje iz tvojih vinogradov.
Naoljena debeluška, ki je komaj ušla
skozi izsušeni vrat vsakdana.
Tam je zasoplo dihanje za vrat
bolj naravno kot mala smrt
in čivk neznane ptice,
ki jo poženeš v nebo,
cenjen bolj od ljubeče besede.
Bila sem tam.
Gonjena skozi svetlobo jutra,
mokra od jutranje rose,
sem se zdivjala s čredo hrzajočih konj.
Pjesma koja itekako zadrži. I ne pita zašto se vraćam ponovnom čitanju. Zna i ona da uživam u dobroj poeziji.
lp
Mirko Popovič, pjesma ti kaže hvala.
Pozdrav i od mene.
Mila
Zelo všeč
berem jo brez zadnje vrstice
lp
pi
Hvala, pi.
Bil je svet in bila je milost in tu nimava kaj ne jaz ne ti. :)
Lp
Mila
to pa je seveda res, da je bila, a če je še, imava z njo nekaj tudi midve - vsaj upam :)
objem zate
Pozdravček, tudi mene se je pesem dotaknila. Začela pa bi jo kar pri verzu Uživam v drugi skodelici kave in, kot pravi Pi, brez zadnjega verza, ker si to že uprabila v naslovu (ne zdi se mi tudi potreben tak zaključek glede na vsebino pesmi), premisli,
lp, Ana
Pozdravljena, Ana.
Sem jo brala, kot sta predlagali...
in dejansko ničesar ne izgubi.
Popravljeno. Hvala :)
Odlično, pesem, ki kar buhti od divjosti, s podobami in ritmom in nas celo sprosti ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela - briar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!