Gledam bogove

kako se sladijo

gledam vrhove

kako se smejijo

gledam nižine

kako se bojijo

gledam višine

in čutim bes

ko me pošiljajo nazaj

zato vsak paket

spustim naprej

nekam brez sledi

ko ni več poti

tam obstane reklama

skupaj s trgovino

in elektronskim spletom

ki črtajo cene

in dajo lakotnim

kruh s semeni

bogatune pa časti čas

z enim kosom potice več

kompoti so sladki

a razredčeni imajo sladkor

samo še na nalepki

ko neham obujat spomine

me nič več na prime

niti slavospev

niti modrine

potem sem samo človek

z božjim potem

in še vedno rinem v klanc

čeprav me vsakič znova prisesa

na trdo prst

skupaj s kamni

ki so ostali od bičanja

nekoga s hormoni

ki bodo kmalu umrli

IŽ-lev