Lastovka sem

selim se

od senčnega dela stene

do tistega vhoda svetlobe

ki ima najlepše žarke

da mi ni mraz

in ne mislim

da moram tudi jaz preleteti

dolga polja in višave

za tisto edino ki vodi

kakor da me peljejo v samico

ker sem preveč gledala sonce

in videla vse njegove skrivnosti

zato shranjujem vso vsebino vase

in se trudim ne zatemniti svetlobe

ker brez nje ne gre

niti te ne utegnem najti

še manj takrat ko mi rečeš

mene pa nikoli ne omenjaš v pesmi

in sedaj bom le da nisem vedela

da te ne bo bolelo

ker to no izgledalo

kot da dajem tebe

rablju da se znova izživlja

če te sploh zmore dohiteti

IŽ-lev