Bedarija

stisnjena v kotu čepim
nešteto stvari obžalujem
svoja početja objokujem
sama sebi bedna se zdim
 
upanje iz misli mi uhaja
kako zelo te sedaj potrebujem
da me dvigneš s tal
in odpelješ do najinega raja
tja beda ne uhaja
 
kaj kmalu pred mano stojiš
se nalahno mojemu stanju nasmejiš
opazim, nisi sam in nerodno postaja
na vprašanje ali sem v redu
super duper odgovorim
in le kako sem lahko pozabila
da zvonec obstaja..
ko se odpro vrata
proti sobi bedasto odhitim
 
pišeš mi da skrbi te zame
to mi ne pomaga
a vsaj za trenutek
tvoja podoba me objame
ne zmorem resnice odpisati
pogovor grenko končava
v tišini še nekaj časa trpim
nato spet v bedi zaspim
 
moja pozornost
te vedno bolj odbija
ni več govora o poželenju
med naju se je vrinila
bedarija
 
 
 
 
 
 
 

Maš

Komentiranje je zaprto!

Maš
Napisal/a: Maš

Pesmi

  • 19. 09. 2018 ob 12:33
  • Prebrano 141 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 36.28
  • Število ocen: 2

Zastavica