Varno zavetje,

ki ga v dežju ponudita listje in cvetje.

Voda hladnega potoka,

ki žejno jo zajame roka.

Senca sredi noči,

ko jo razgrne najsvetlejše polne lune sij.

Dišava lip in rožmarina.

Z utripom src začinjena tišina.

Ko si upaš biti tako globoko srečen.

da si še sam nad sabo presenečen.

Zakaj bi igral puščavnika,

ko pa lahko divjaš v postelji iz travnika?

Z lasmi,

ki so najlepši nepočesani

kot so najlepši vsi prizori,

od narave dani.

Zakladi bolj tvoji kot tisto,

kar vsi vedo, da si lastiš.

Edino, kar ostane,

da sploh preživiš.

CountryRose