Povej mi a še rastem

in reci da nisem fazan

ki se razkazuje s perjem

kot da je eden in edini

povej mi da sem povprečna

da nimam v sebi nič več

kolikor človek zmore imeti

in da nočem nič več samo preživeti

iti preko svetle luknje koder vabijo

še žive da postanejo samo telo

da dušo odnese vrag

kadar se naveliča iste zgodbe

in čaka na novi scenarij

takrat pride vedno novi igralec

tisti ki je do ta čas čakal

na klopi da pride v igro

med zabavo in resnostjo

je velika razlika

smeh je igra Luciferja

resničnost tegoba dneva

ki jo prebavim na pol pregriženo

kakor kača ki potrebuje skoraj mesec dni

da se miši umirijo

da smrt nastopi najprej majhnim

potem šele velikim

najprej hrošču ki ga brez slabe vesti pohodim

in šele potem prihaja pome

jutro ki odšteva dneve

in me dela modro

ne pametno

le zavestno

da sem še

IŽ-lev