Nikoli nam ni bilo bolje,
Toda vseeno smo slabe volje.
Ves čas pričakujemo ugodje,
in če tega ne dobimo,
se užaljeni v svojem svetu izgubimo.
Zato jezni smo na usodo, svet in Boga,
da nam legitimnih zahtev ne prizna.
Kot majhni otroci v virtualnih kotičkih čepimo,
in na tem čudovitem svetu trpimo.
Ker izobilje in izbira na vseh področjih prevlada,
nečimrnost in ego naša čustva obvlada.
In kdo si ti, da mi boš rekel, kaj mi ne pripada?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kačenosec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!