Nepomembno

        pretesne besede se jemljejo iz lačnih ust,
        ki želijo požirati obraze, premazane z občutkom krivde

 

prepočasi lezejo misli iz popacanih dni, ki brišejo
zavese vesti in uglajeno kimajo mimoidočim neumnostim

 

pravkar je zazvonilo in nihče ni slišal pozornosti,
ki se je namenila spoznati z vmesnim časom vstopa

 

prehitro zaviranje se ne izmuzne vsemu hkrati posebej,
kar je zamudno opravilo in zahteva kliče po odgovornosti

 

preresno se množijo odsotne bližine med pogledi,
kot razbite šale v obupu zrcala, zahrbtno vrinjenega počez

 

prevelika zavzetost pravil in mehanizem se zaklepa brez maziva,
v kolikor steče spontano je smer pravilna, sicer je ovinek pač zravnan

 

pribor prisklednikov praska v komolce in odprta rana brezvoljno zeha,
vanjo padajo zaciklani odmevi strahu na zagovor poguma

 

proti skoraj do čez na dosegu roka trajanja sledijo zaporedja,
kakor hitro pridejo odidejo nazaj od koder so prišla izgubljena

 

pokanje zmede tišino ravnovesja in delec je le prostor v času,
ki ga ne zanima, niti ne sprašuje, niti ni pomembno

Dare Gozdnikar

Komentiranje je zaprto!

Dare Gozdnikar
Napisal/a: Dare Gozdnikar

Pesmi

  • 11. 09. 2018 ob 10:14
  • Prebrano 403 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 154.9
  • Število ocen: 6

Zastavica