UTRIP PRED NOČJO
Letela sem
kot ptič v jutranji zarji.
A potem si prišel ti
in me sklatil z neba.
Nisi me več videl
in nisi me našel,
zato si me ranjeno
pustil ležati na tleh.
Strah se je potuhnil
pod bolečino
globoko v mojih prsih.
Obrisi dreves so se razblinili
pred mojimi očmi.
Tudi potoček je počasi izginjal.
Vedela sem,
da bo drevo padlo,
a sem hotela biti
zadnji padajoči list.
Zelo zrela pesem za dekle tvoje starosti. Mislim,da ima mnogo ljudi podobne misli, da ne rečem strahove, v tem majavem svetu.
Lp
Andrejka
Hvala. Take pesmi nastanejo, kadar sem žalostna.
Lp,
Tjaša
Vem, vem, Tjaša, žalost je vsakdanja spremljevalka veselju. Da bi le bilo čim več onega drugega ti želim.
Lepo te pozdravlja
Andrejka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TJ Kocmut
- 10. 09. 2018 ob 20:41
- Prebrano 494 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 288.8
- Število ocen: 7