Govoriš o novem rejcu
Rožnatih prašičkov in o novem
Pregrinjalu iz umetne soboljevine,
Kot pravo je, zatrjuješ,
Zaljubljeno premetavaš med
Zobmi napihnjene stavke
O novem srebrnem nagobčniku
In o mehkih karirastih hlačah,
Ki ti jih šiva krojač njenega
Veličanstva.
Gledam te, kako odpiraš usta.

Ampak v resnici sediva
V tišini.

Aleksandra Kocmut - Kerstin