Rada imam speče mesto v jutru,
ko dež šumi v majavih zavesah
in se kapljice odbijajo
v majhne vodomete na zaspanih pločnikih.
Luč podaja roko zori,
vdano, kot bi se v njo razlila.
Rada imam cvetoče sence sten,
ki se rišejo na mokrih cestah
in ko zasačim sebe, da še vedno spim,
se zasmejim,
ujamem list, ki se spusti iz krošnje
in takrat je, kot bi zase ukradla še en dan.
O, kako si ta tvoja občutja milozvočno prelila v besede, Arabela. Z njimi si pobarvala ekspresionistično vzdušje, ki veje iz slike septembra ...
Prijeten septembrski dan ti želim,
Sašo
Hvala, Sašo.
Obstajajo kakšne slike v katere bi kar vstopila. :))
Lep dan tudi zate!
Čudovita!
Jesenska pesem, ki v prvi vrsti oriše notranjo jesen ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!