Vrneš se,
sreča, pocestnica,
ki se nastavljaš samo komur hočeš
in ti vsak plača,
dokler te ne odnese, vagabundko.
In ko te ni,
z isto strastjo objamem žalost,
tvojo nesrečno sestro,
ki se prodaja bolje,
a njej nisem zvodnik kot tebi,
moja je.
Ko se priklatiš kot brezdomka
in sedeš k zapečku v najino barako,
kjer sva pokurili že skoraj vse,
vžgeš zadnjo trsko upanja,
in z zoglenelo dočečkam ime
v dom brez sten,
na streho, ki prepušča nebo.
... in res si se vrnila, težko pričakovana Irena s Pričakovano, izjemno pesmijo;)))
z lepimi pozdravi,
koni
Koni, draga, hvala za lepe besede. Nekako me je izpilo. Počasi se spet polnim.
Objem
i
Hvala, Lean, vesela sem tvoje pohvale
lp
pi
urednica
Poslano:
07. 09. 2018 ob 21:23
Spremenjeno:
07. 09. 2018 ob 21:24
Pozdravček, Pi,
morda le drobnarija na začetku pesmi:
Vrneš se,
sreča, pocestnica,
ki se nastavljaš samo komur hočeš
in ti vsak plača, kar mu gre,
dokler te ne odnese, vagabundko.
...
Hvala, Ana, vesela sem teh drobnarij :) <3
Iskanje sreče in udomačevanje nesreče ... usoda, ki si jo delimo, popisana na pesniško iznajdljiv način (poosebitve itd.), čestitke,
Ana
Ana, hvala od srca. Naj te najde boljša od sester.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!