˝Hej, tukaj sem ...
Zakaj molčiš? ... ˝
Tvoj leden dotik, tvoja hladna praznina.
Nema se tališ v opojnih rekah,
jaz se izgubljam v zmedi galaksij.
Utripajoče zvezde in ti
na drugi strani teleskopa.
Le sprehod skozi Saturnove obroče.
Z mano se vrtiš v kaotičnih ritmih,
moj pogled prikovan nate.
˝Prosim ostani ... zakaj me zapuščaš?˝
Priplavaš, le da zopet izgineš.
Z motnimi očmi vstanem
in moj viski oblizne nov košček ledu.
Dober predlog, bo manj klišejsko .... hvala!
LP
Pozdravček, Luka,
morda še:
Nema se tališ v omamnih rekah, (dala bi kak manj običajen pridevnik)
jaz se gubim v zmedi galaksij. (si mislil gubam ali izgubljam?)
Lp, Ana
Pozdravljena Ana,
hvala za komentar in obenem oprosti za pozen odgovor, sem imel preveč stvari, pa mi je nekako zmanjkalo časa za iskanje rešitve. ˝omamne˝ sem zamenjal z ˝opojne˝ (če ni beseda spet preveč običajna), z gubim pa sem mislil izgubljam. Da pa ne bo kakšne zmede, sem besedo ˝gubim˝ prav tako zamenjal z ˝izgubljam˝. Upam, da bo sedaj boljše! :)
LP
No, zdaj pa je ta večpomenska omama dodelana ... čestitke,
Ana
Bravo Luka. Čestitam ti za podčrtanko.
Lepo.
Lep pozdrav, salke
Hvala Ana, hvala Salke!
LP
samo vav lahko rečem čestitke
lp, M
Hvala lepa, me veseli, da še kdo prebere pesem, tudi ko je že nekaj časa objavljena :)
LP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lorijan (Luka Šturm)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!