Vsak večer, ko spanec tiho na oči se mi spusti,
vedno vidim tvoje, samo tvoje, žametne oči.
In vsako noč, prav od blizu, pravljice mi govoriš
in zjutraj nežno, čisto tiho, me zbudiš.

Ves dan me spremljaš, kamorkoli grem.
Povsod si z mano, v mojih mislih, vem.
In vsak trenutek, v sekundi vsaki, čutim,
da si z menoj in srečna sem.

A, ko te srečam in pogledam ti v obraz,
spoznam, da vse to čutim samo jaz,
da sem ti tuja in ti nisi moj,
a samo ti boš z mano spet nocoj.

alineja