v mrk kadavra s prispodobo o letečih
medvedkih. nalivam se s črno vodko
in rišem nezavest, zbujen kot mamba.

nov nor svet s klamidijo v hlačah in magnum
olagumiji za voden orgazem. mirni ljudje
hrepenijo po pozitivnem, vsaj do HIVa.

moderneža je opekla meduza, zdaj histerično
lula po gležnju – na drugi strani oble
bušmani za zajtrk kuhajo tarantele.

zadnji ovinek pred vzcvetom mehanske  
opice z bioničnim srcem in železno
lobanjo iz nerjavečega jekla.

rjavozobci si usta izpirajo z ogljem, mast
pri kunilingusu porabijo za peko jajc na oko.

haluciniram besede. v pike zmečem
elektrošoke, da se tresem od frišnega
mraza, ki ga lahko razume samo sociopat.

ni zgoščena štorija, prej poizkus samomora
skozi črke. na grafu soli v glavi, linearno
padam v ničlo.

skoraj ne razumem. po prstih hodim po liniji,
ki ločuje paradoks od logike.

utapljam sen pred kažipotom do la petite mort.

naprimerjanez