Živčen je pes, ko ga brcnem.
Živčen pločnik, ko stopim nanj.
Pes me lahko ugrizne
in pločnik zvije gleženj.
Fej, pa ta samozvana realnost.
Zato imam sanje;
da ostanejo moje noge količkaj cele ...
Zelo pomenljiva, jaz bi jo še skrajšala:
Živčen je pes, ko ga brcnem.
Živčen pločnik, ko stopim nanj.
Koliko vzajemnih svetov je potrebnih
in koliko zavedanj
da živimo v istem svetu, v isti celoti
da me pes me lahko ugrizne
in pločnik mi zvije gleženj
Fej, pa ta samozvana realnost
Zato imam sanje
Da ostanejo moje noge količkaj cele
Zdi se mi, da bi bila še bolj udarna. Kaj meniš?
Lp, Ana
Se zelo strinjam, že pri pisanju pesmi na portal sem čutil, da se druga kitica ne umešča najbolje v pesem. Hvala.
Odlično, Miha, zdaj bi predlagala le še poenoteno (ne)uporabo ločil,
lp, Ana
Urejeno in še enkrat hvala za opombo.
Čestitke k duhoviti pesmi o stvareh in občutjih ...
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Miha Sever
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!