U oblaku leže,
a Bog kao da je iz Njemačke
( puštaš suzu : zaboravljaš kako su te nekad zvali ).
( Podignut je zid
od svjetlosti,
a tek sad se ne vidimo ).
Jakob između rake i sunca
spojen s kamenjem
( iz glave i oka
lete krpe pepela ),
bez zvuka
bez zapovijedi,
on - poravnat sa svijetom -
čekići udaraju o zvona i ulaze u
tebe.
Arbeit macht frei.
Kosa djeteta je tamna
( vrata duše su zatvorena ),
a Bog kao da je iz Njemačke
razdvojili su neizvjesnost od sata ;
kosa djeteta je bijela.
( Ciklon B - Ciklon B
Jurgen hrani jevreje
- oko mu je plavo, oko mu je Njemačko ).
Danas je mjesec umro na nebu
Rahelina majka stavlja cvijeće na stol
( maleni stol ),
a Bog kao da je iz Njemačke
(.... i tijelo njezino
lebdi
nad dimnjakom visoko ).
Rahelino počivalište je nebo iznad
Poljske.
Arbeit macht frei.
Sada se kopaju jame
u zemlji
raznih veličina i oblika
jer za mrtve u zraku više nema mjesta.
Dugo su stajali
gologlavi u mećavi - svatko u svojim mislima
svatko u svojoj vječnosti
slobodni.
Zvijezde noćas
poput krijesa blistaju
za tebe Jakobe
za tebe Rahela
blistaju za Poljsku, blistaju za Njemačku.
Čestitam Lean!!!!
lp Vesna
Hvala Vesna. Tvoje pjesme su čarolija.
Lean, hvala za pesem, ki trka na dušo številnih bralcev in h kateri se vračam z velikim spoštovanjem do vsebine in pesnika.
Iskrene čestitke in
lep pozdrav,
koni
Čestitke k izboru pesmi za tujejezično poletja 2018, z utemeljitvijo uredništva:
Pesem Arbeit macht frei, vpeljana s (svetovno) znanim pregovorom, ki je pogosto napačno uporabljen (čeprav izhaja iz literarnega dela), in ga je nemški nacionalizem izrabil za svojega in celo dal izpisati nad vhodi v taborišča (Dachau, Auschwitz ...). Suženjsko delo brez sodbe (in krivde) ujetih ljudi, ki niso bili prave narodnosti, pa ni vodilo do (tuzemne) osvoboditve, ampak v smrt. V kontekstu pesmi (ki se nanaša na ta pomen) se poleg tega pojavlja pepel tistih, ki so bili zažgani, in zvonovi, ki lahko dosežejo slehernika (če jih le sliši). Pesem pa ne ostaja v tistem času, ampak vleče vzporednice z današnjim, v katerem so nacionalistične ideje že povzročile nešteto napetosti in tudi smrti. Pesem se odlikuje s skokovitim, skoraj katatoničnim prehajanjem iz verza v verz (z oklepaji, pomišljaji, zamiki), ki na različne načine zahtevajo od nas, da zaobjamemo vse majhne in žalostne usode, ki jih doživljajo izbrisani, izločeni, rojeni v napačnih državah in z napačno barvo kože ali kako drugače neustrezni (za kapital in družbo). Tako Jakob, Rahela, otrok in mati poosebljajo trpeče, pobite, izginule, žalujoče ljudi. Pesem poudari, da zmanjkuje prostora na nebu, v zraku – pokopališču upepeljenih – in s tem kliče k miru. Izstopa tudi podoba gologlavih, stoječih v mraku, vsak v svojih mislih (in vsak v svoji večnosti), vsak zase osamljen in samo še zasebno svoboden. Le zvezde (nekaj oddaljenega, hladnega, večnega s stališča človeka) ne delajo razlik in svetijo na vse Poljake, Nemce, Zemljane v vojnah in tiste, ki bi morali kaj ukreniti. Pesem je obsodba genocida, zgodovine, klic k empatiji, sprejemanju drugačnosti in prebujanju razumnosti in mirnega sobivanja.
Še veliko navdiha,
lp, Ana
Lean, čestitam ti prijatelju. Bravo!
Pozdrav veliki u Rijeku
Nikita i Salke i Breda hvala na čestitkama i čitanju.
Ana hvala tebi i uredništvu što ste baš moju pjesmu izabrali u kategoriji pjesme drugog jezika. Ovdje svi zaslužuju nagradu i svaki je pjesnik izvanredan : on daje dio svoga bića u kompoziciju.
Ovdje me najviše oduševio tvoj vrhunski komentar i zbog toga ti veliko hvala. Vidimo se u Kranju.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lean Radić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!