Sonet št. 69

Tako si hitro stekel mimo,

da nehote razmišljala ob tem

sem, če je dan, ko vsi kričimo,

bolj tih kot noč, ko bil si z mano nem,

 

če je kresnica bolj žareča

pod sojem kandelabrov, če je prst

pod mestnim krčem manj boleča

in se ne sliši slutnje mrzlih krst.

 

Hitiš od Vesne v trn pomladi

za rožami, ki zgolj morda cveto,

a kaj, ko se srce navadi,

da več ne ljubi, kot bi moralo

 

in če ga prašaš: »Kam srce? Kam? Kam?!«,

je tiho vse. Tedaj si sam, sam, sam…

Peter Rangus

Komentiranje je zaprto!

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 27. 08. 2018 ob 23:55
  • Prebrano 264 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 133.9
  • Število ocen: 5

Zastavica