kako ume biti tih
noćima,
jer on voli kao trava
ćuteći, kad ga lome
sever ili crvena
mlada luna, dok se igra
rastežući ga od deteta do kreveta.
ili unazad, svejedno
zna kako da prespava,
da se ne pokida. tad
za njim promiču slova, kao jata
zlatnih ribica, čitava
narandžasta porodica
sa klobuščićima
iznad, vrckajući malim,
sjajnim zadnjicama.
sred tame, srca
akvarijuma
Nenavadna oda, ki (zdi se da v nespečni noči) odkriva sicer neopazni svet drobnih živalic ... mikrokozmos, ki priča o makrokozmostu in tistem, ki ga opazuje ... čestitke,
Ana
Draga Ana, hvala! :)
lp
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!