Ponedeljek se prebuja

začetek že par stokrat začetega

že znanega scenarija

najprej malo na fino

potem zmeraj bolj

že videno

slišano

preživeto

pamet dajejo roke v glavo

in pravijo misli

naj ne norim

počasi lepo umirjeno

tako se daleč pride

in porabim manj energije

kot da sem zaletava

kot otrok

kot neučakanec

ker ni čudežev

ni jih več kje jemati

veliko je bilo navajanj

zdaj nič več ne pričakujeva

zdaj sva upeljana

v vsaki novi dan

ki teče na tisoč načinov

preden postane zgodovina

tisto kar spotoma odhaja

in tako hitro vstopava

v prvi dan tedna

da se ne čudiva

samo je

samo teče

ker je teden naokrog

pijem počasi kavo

tu in tam pogledam

počasna kazalca

in zdi se kot da ura še spi

podobno kot jaz

vsake toliko se spomnim

da sem zaspana

in potonem za kakšno uro

nekam v temo

s preživetimi scenariji

in lezem naprej

proti svetlobi

s psom na povodcu

ki je pol mene

in jaz pol njega

hodiva iz sedanjosti

v preteklost

počasi gledava

kako minevava

s časom

in hvaležnimi spomini

IŽ-lev