Jutranja
Jutranja misel
se prebuja
sredi gneče
naelektrenenega zraka
od puščic navzgor in navzdol
potujem v tišini
lomim zaraščeno pot
z mačeto proti dnu
hodim naprej
počasi
a kljub vsemu lomim misli
kakor nebotičnik
ki štrli v nebo
in bi lovil zvezde
ali kot bi hotel sonce
samo zase
samo v srcu
brez maratona besed
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 26. 08. 2018 ob 05:13
- Prebrano 443 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 195.4
- Število ocen: 10
