Adijo Ciril,

rojen si kakor kamen kraški,

burja te je v nedrje zavila,

izklesan kot partizan junaški.

Adijo Ciril,

vate zloba svojega imena

ni se naselila kljub bremenom,

bil si nežna rima, a v sebi klena.

Adijo Ciril,

pisane ljubezni glas,

s teboj dve sonci sta hodili,

rad imel si ves ustvarjalen čas.

Adijo Ciril,

človek velikega obzorja,

čeprav tragedijam si zrl v oči,

bila beseda tvoja mehka skorja.

Adijo Ciril,

imel si svojo rad deželo,

naprtili so ti več gorja,

kot tvoji se ljubezni je hotelo.

Adijo Ciril,

počivaj v rodovitni zemlji tvojega Terana,

naj bo tvoja čudovita zapuščina

rime in ljubezni v roke izbrana.

Adijo Ciril,

pozdravi v mojem imenu še ostale,

Menarta pa Koviča in Pavčka,

rime štirih, ki se večno bodo brale.

Adijo Ciril …

by Mikla

Mikla