I was standing, like a Christ,
in a golden field of thorns
the hour was bitter
Jesus was long gone
He left the cross
made of nails
to find a sorrow
in that hour of haze
infants began
falling from the skies
demons jerked off,
aroused and glorified
but little ones
had no wings to fly
I watched and I watched
with gallstones in my eyes
tiny broken bodies
rotting in the mud
angels wept
demons laughed
my madness was born
in that golden field of thorns
Prelepa pesma.
"anđeli su plakali
demoni su se smejali moje ludilo je rođeno u tom zlatnom polju trnja"
Hvala Vam, gospođo Vladanka!
Pjesma je vrhunaravna. Ne zna se šta je bolje tvoje Hrvatsko ili Englesko ludilo.
Poezija koja otkriva život na nebu i život na zemlji, velikih poput malih bez krila. Pitam se, možda je Isus otišao samo zbog toga jer nije mogao izdržati ono što je vidio, a nije imao moći za tako veliku tugu uz nepravdu. Samo razmišljam.
Čestitam ti prijateljice.
Nekoliko apokaliptična pesem, ki na svoj način preizprašuje korenine in vrednote današnjega človeka; človeka, ki ustvarja svet, ki je s temi vrednotami vse manj v skladu.
Čestitke,
Luka
Čestitam ti na podcrtanoj pjesmi prijateljice!
Hvala Vam, Luka!
Hvala, Salke!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nikita
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!