Tada-sada
Dok sam bila živa
čaršav mi je bio od Kamija, navlaka
od Dostojevskog, Kafkina jastučnica..
a sad su se vid i psiha upokojili,
pa mi je i prvo slovo
imena Hesea, Egziperija previše tvrdo
.... samo otkucavam ono
što je ostalo od prejake reči i
znam, Branko
ubiće me u celosti
mada tako sve
dobija na smislu
Zanimivo zagrobno preigravanje: nekoč smo stanovali v velikih besedah, nam bo potem sploh še možno slutiti / izpisati kako črko? Najbrž si mislila na Čopića?
Čestitke, Ana
Komentiranje je zaprto!
.png "Marina Adamović")
Napisal/a: Marina Adamović
- 20. 08. 2018 ob 03:17
- Prebrano 569 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 242.98