vmes
med stekleno mavrico ki žre
megabajte
iz cementne glave
in
zapacanim sidrom s katerim
mečkam rjaste trikotnike
šepave vektorje gluhoneme
tangente in neprave kote
nuni na avtobusu bedno
zapeljivo skuštram trajno
zakaj
me vpraša
ker me privlači nemogoče
zato serijsko uničujem
volumen igrivo ploščino
in vse v zvezi z geometrijo
s šestilom preluknjam oko ter
na brezbarvni osnovi
začrtam perpetualno tirnico
po kateri se bom
gibal z infrardečimi žarki
potem boš skoraj Bog
dahne očarana nuna
ne dokler sem mlad
pripravljam debelušnega starca
ki prihaja za mano
on bo imel priliko za shirano nesmrtnost
jaz samo uničujem to
česar ne razumem
za generacijo
ki ne sprašuje
v času
ki stagnira
s šegavim kompasom se bom
izgubil padel v enosmerno
brezno
se zabuljil vanj
in tam videl
osteoporozo ter modrost
ali pa tudi ne
ker tudi neumneži
se postarajo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!