Spomenik časa (R)
Star kmečki grunt – dolg vlak spominov.
Pred njim podrti oreh gnije.
Skovik, družina miši, mačka,
porušen temelj domačije.
Sameva kurnik, prazni hlevi,
čez mrvo žita modra plesen,
po vdrti mrzli krušni peči
namesto moke - prah potresen.
Pozabljen v svojem temnem kotu
trhleni križ prepreden z mrežo,
v tišini izbe opazuje
roj moljev, ki žre kombinežo.
Debelo mizo zapuščeno
prekriva čipka osivela,
v glineni vazi suho klasje,
na steni slika porjavela.
Pod streho jato netopirjev
med spanjem moti bledi žarek,
par polhov gnezdo si ureja,
koprivar je preletel jarek.
Čebelji panji brez družine,
mlin suhe struge več ne vodi.
Tu stal je steber ljudske volje!
... zdaj tu je spomenik prirodi.
Izjemno lepo si zaobjel razpadanje, odlične in redke rime, edino ritem v tem verzu: Še v kotu svojemu pozabljen me malce zmoti. Imaš kako rešitev?
Lp, Ana
Hvala za komentar! Pravzaprav super, da si tole stvar izpostavila, namreč nekaj v tej kitici mi je šlo pošteno na živce, pa nisem mogel pokazati s prstom na določeno stvar. Imam pa tudi rešitev:
˝Pozabljen v svojem temnem kotu˝
Upam, da bo tako bolje, meni se že zdi! :)
LP
urednica
Poslano:
17. 08. 2018 ob 13:43
Spremenjeno:
17. 08. 2018 ob 13:46
Odlično, Lorijan, dobra rešitev in pesem, ki nas s svojimi podobami vrača v preteklost, pravzaprav nam vzbuja nekakšno nelagodje: nekoč bo tudi naš čas tako zaprašen in pozabljen ... čestitke,
Ana
Hvala Ana! :)
Čestitke k odlični pesmi, Luka.
S pozdravi,
koni
Hvala Koni :)
Prečudovita poezija, ki me je prevzela, popeljala skozi vonj prostorov tudi v svoje spomine.
Čestitam ti Luka za podčrtanko.
Lp, salke
Hvala Salke :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lorijan (Luka Šturm)
- 14. 08. 2018 ob 23:33
- Prebrano 692 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 261.08
- Število ocen: 14