POGLED V LASTNO SRŽ
Nahajam se na poti od koder ni povratka,
tone pesmi je prekrilo z opisi mi srca,
ki edino sliši vidi,
da vsak o sebi najmanj zna.
Kaj naj bi mi pomenil žarek
kot del sončne svetlobe
enako se lahko ljubezen hvali
kot poezija iz srca.
Pogled se mi ustavi
na ljudi s svojimi problemi
le malo pristnosti med njimi
bi razodelo nov duhovni stik.
Vera nas v nebo povzdigne
življenje se vsem okrepi,
učim se iznašati iz sebe
to kar bi morali početi vsi.
Modrost ljubezni ne sprašuje
saj predstavlja ona zid,
da človeku, ki to pojmuje
vsem nam ostaja sončni mit.
Marsikdo se svojih let sramuje,
ker z leti ni dosegel niti dna,
kaj šele višine neba,
pogled mu seže do gora.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!